Novi mediji, stare bojazni?

Zgodovina kaže, da vsaka nova medijska tehnologija sproži podobne strahove in pomisleke glede njenega vpliva na družbo, zlasti na mlade.

Skozi zgodovino so se ob uvedbi novih medijev in tehnologij vedno pojavljala nasprotovanja in skrbi glede njihovega vpliva na družbo, zlasti na mlade. Vsaka tehnološka inovacija, ki je preoblikovala način širjenja informacij, je sprožila pomisleke.

Izum tiska okoli leta 1450 je omogočil širši dostop do knjig. To je sprožilo zaskrbljenost med verskimi in političnimi oblastmi. Bali so se širjenja "neprimernih" vsebin. Martin Luther je na primer leta 1520 uporabil tisk za širjenje svojih 95 tez, kar je sprožilo reformacijo. Oblastniki so se odzvali s cenzuro. V Franciji je bil leta 1551 izdan Châteaubriantski edikt, ki je strogo omejeval tiskanje in prodajo knjig.

V 18. in 19. stoletju so na romane pogosto gledali s sumničavostjo. Samuel Johnson je leta 1750 zapisal, da romani "okužijo um s pokvarjenimi podobami". Kritiki so vodili kampanje proti "poceni romanom", ki so jih smatrali za škodljive za moralo mladih.

Ko je televizija v 1950-ih in 1960-ih postala priljubljen medij, so se pojavljale skrbi glede vpliva na mlade. Raziskovalci Himmelweit, Oppenheim in Vince so leta 1958 v Veliki Britaniji izvedli študijo Television and the Child, ki je pokazala, da televizija lahko povzroči pasivnost in zmanjša zanimanje otrok za druge dejavnosti. V ZDA je Ameriška akademija za pediatrijo leta 1961 opozorila na potencialno škodljive učinke pretiranega gledanja televizije.

Filmi so bili v začetku 20. stoletja deležni ostrih kritik. Leta 1930 je bil v Hollywoodu uveden Kodeks za produkcijo filmov (Haysov kodeks), ki je strogo reguliral vsebino filmov. Kodeks je prepovedoval prikazovanje golote, prešuštva, spolnosti in pretiranega nasilja.

Z vzponom interneta v poznih 1990-ih so se pojavile skrbi, povezane z varnostjo na spletu in prekomernim časom, preživetim pred zasloni. Pojavile so se razprave glede kibernetskega nadlegovanja in dostopa do neprimerne vsebine.

Videoigre, ki so se razširile v osemdesetih in devetdesetih letih, so bile pogosto tarča kritik. Leta 1993 je ameriški senat organiziral zaslišanja o nasilju v videoigrah, kar je vodilo do uvedbe sistema ocenjevanja vsebine videoiger (ESRB) leta 1994.

Stripi so v 1950-ih povzročili moralno paniko. Psihiater Fredric Wertham je leta 1954 objavil knjigo Seduction of the Innocent, v kateri je trdil, da stripi spodbujajo mladinsko kriminaliteto in imajo škodljiv vpliv na otroke. Posledično je bila ustanovljena Comics Code Authority (CCA), ki je vpeljala stroga pravila glede vsebine stripov.

Zgodovinski pregled odzivov na nove medije razkriva ponavljajoči se vzorec: začetni strah in zaskrbljenost, ki jima sledi obdobje prilagajanja in iskanja ravnovesja med izkoriščanjem prednosti novih tehnologij in omejevanjem njihovih potencialnih negativnih posledic.

Danes potekajo podobne razprave o omejevanju ali prepovedi uporabe mobilnih telefonov in tablic v šolah. Zagovorniki prepovedi poudarjajo, da te naprave motijo učni proces, prispevajo k upadu pozornosti, povečujejo tveganje za kibernetsko nadlegovanje in negativno vplivajo na socialne interakcije med učenci.

A če so bile knjige nekoč primarni posrednik znanja in so sprožale pomisleke o njihovem vplivu, imajo danes to vlogo v veliki meri digitalne naprave (kot so pametni telefoni in tablice), ki omogočajo izjemno hiter in preprost dostop do praktično celotnega znanja človeštva, prilagojenega posameznikovemu predznanju.

Namen tega pregleda je predvsem osvetliti ponavljanje vzorcev ob uvajanju prelomnih tehnologij, ki spreminjajo dostop do informacij. Zgodovina podobnih razprav ob uvajanju novih tehnologij namreč nakazuje, da je ključno vprašanje, kako najti ustrezno ravnovesje med izkoriščanjem potenciala tehnologije in omejevanjem njenih morebitnih negativnih vplivov.