Indeks demokracije
Slovenija v kontekstu globalnih trendov demokratičnosti še ni polna demokracija
Democracy Index, ki ga vsako leto objavi The Economist Intelligence Unit (EIU), ponuja vpogled v stanje demokracije po svetu. Indeks ocenjuje demokratičnost 167 držav na podlagi petih ključnih kategorij: volilni proces in pluralizem, delovanje vlade, politična participacija, politična kultura in državljanske svoboščine. Vsaka kategorija je ocenjena na lestvici od 0 do 10, končna ocena pa je povprečje teh vrednosti. Države so nato razvrščene v štiri skupine: polne demokracije, pomanjkljive demokracije, hibridni režimi in avtoritarni režimi.
Ocene temeljijo na kombinaciji objektivnih kazalnikov in subjektivnih ocen strokovnjakov EIU, ki analizirajo politične razmere in institucionalno stabilnost vsake države. Med ključnimi dejavniki, ki vplivajo na ocene, so svoboda medijev, neodvisnost sodstva, učinkovitost vlade in stopnja politične udeležbe prebivalstva. Metodologija omogoča celovit vpogled v trende demokratičnega razvoja in primerjavo med državami skozi čas.
Pravkar objavljena izdaja za leto 2024 opozarja, da demokracija na globalni ravni ni v dobrem stanju, saj številne države beležijo upad demokratičnih standardov in povečano politično nestabilnost. Povprečna svetovna vrednost indeksa je padla na 5,17, kar je najnižja raven v zadnjih dveh desetletjih. Le 6,6 % svetovnega prebivalstva živi v polnih demokracijah (25 držav od 167 obravnavanih), pri čemer zahodna Evropa še vedno ohranja najvišje ocene. Najbolje ocenjene države so tradicionalne skandinavske demokracije, kot so Norveška (9,81), Islandija (9,52) in Švedska (9,39), medtem ko so Združene države Amerike s 7,85 za leto 2024 uvrščene med pomanjkljive demokracije, predvsem zaradi visoke politične polarizacije in nizkega zaupanja v institucije.
V tem kontekstu se je Slovenija uvrstila med t. i. pomanjkljive demokracije, s skupno oceno 7,82 in 30. mestom na globalni lestvici. V regiji vzhodne Evrope in centralne Azije se Slovenija uvršča na tretje mesto, pri čemer sta jo prehiteli Estonija in Češka, ki sta letos prvič dosegli prag polne demokracije.
Slovenija je prejela zelo visoko oceno za volilni proces in pluralizem (9,58), kar pomeni, da so volitve svobodne in poštene, politična konkurenca pa deluje brez večjih omejitev. Prav tako je država visoko ocenjena pri državljanskih svoboščinah (8,53), kar kaže na spoštovanje temeljnih pravic, kot so svoboda govora, neodvisnost medijev in vladavina prava. Kljub tem pozitivnim vidikom pa Slovenija ostaja v kategoriji pomanjkljivih demokracij predvsem zaradi nizke ocene politične kulture (6,25) ter zmernih ocen za delovanje vlade (7,50) in politično participacijo (7,22).
Čeprav se je Slovenija v primerjavi z lanskim letom izboljšala za eno mesto, njena rast ni bila tako izrazita kot pri Estoniji (8,13) in Češki (8,08), ki sta se prvič povzpeli med polne demokracije. To pomeni, da Slovenija zaostaja za državama, ki sta prav tako prešle skozi tranzicijo iz socialističnega sistema, vendar sta uspeli vzpostaviti stabilnejše institucije in višjo raven politične kulture. Ob tem Slovenija še vedno presega večino drugih držav v regiji, kot so Poljska (7,40), Slovaška (7,21) in Hrvaška (6,50).
Slovenija ima potencial za prehod v polno demokracijo, vendar bo morala izboljšati:
medijsko okolje: zagotoviti večjo kakovost javne razprave in zmanjšati politično polarizacijo,
delovanje vlade: izboljšati transparentnost in odgovornost vladanja,
politično kulturo in participacijo: okrepiti zaupanje v institucije in aktivirati širši krog državljanov za politično delovanje.